Kolo in lepote: Kras, Vipavska dolina, Nanos, Trnovski gozd, Soča, Istra, Kvarner in Kamniške Alpe : 11) Trnovski gozd, Učka (Čičarija), Slovenska Istra (2013)

1.) Trnovski gozd: vedno se je prijetno zapeljati v Vipavsko dolino in od tu na Nanos ali na drugo stran in si ogledati Trnovski gozd. Tokrat me je pot vodila s Krasa do Vipave in Ajdovščine skozi Lokavec do Predmeje. To je zagotovo eden najlepših vzponov daleč naokoli. Prvi del je popolnoma nov. Staro cesto je v spodnjem delu odnesel plaz. Meni se nova cesta zdi še bolj imenitna in razgibana: polna ovinkov, različnih naklonov in prekrasnih razgledov. Ob poti boste naleteli na lepo urejen izvir vode. Zadnji del vzpona je drzno speljan proti Predmeji čez prepade in skozi naravne predore. Od Predmeje naprej gre še navzgor po makadamu in nato navzdol proti Lokvam. Tudi v najhujši vročini vam ne bo toplo v teh obširnih bukovih gozdovih; Trnovski gozd ima sence v izobilju. Sledi še zanimiv spust proti Solkanu. Nakar jo mahnemo proti Krasu čez Braniško dolino.

Nov spodnji del ceste (vzpona) iz Lokavca proti Predmeji - zadaj Gora

Star zgornji del ceste (vzpona) iz Lokavca proti Predmeji

Drzno speljana cesta mimo prepadov (vzpon Lokavec - Predmeja) in...

... skozi predore (vzpon Lokavec - Predmeja)

Trnovski gozd (vzpon Predmeja - Lokve)

Spust Predmeja - Lokve

Spust Lokve - Solkan

2.) Učka (preko Čičarije): in je šlo v teh sezoni prvič krepko čez 200 km. Prava gorska tura. Kras, Kozina, Podgorje, Čičarija do Račje Vasi. Nakar levo navzgor po makadamu. Sledil je približno 30 kilometrski del makadama. Peljalo se je zelo dobro, ker je cesta dobra in je bil makadam vlažen in kompakten. Odločil sem se, da se pripeljem na vrh Učke (vrh se imenuje Vojak) po progi št. 6 (Park Učka ima označene kolesarske steze in se lahko vozite samo po njih) mimo Bončićeve hiše (Bončića kuća) in naprej preko prelaza med Malim in Velikim Planikom (le-ta je najvišji vrh Čičarije). Do tega prelaza je strma pot z vidika kolesarja (približno 1200 m.n.m. - nekdaj sem v hribe hodil peš, zdaj "hodim" s kolesom). Sledil je tudi strm, toda ne težek, in še kar po lepi cesti, spust do Senožeti (tudi Sinožeti - podatki po različnih virih se razlikujejo). Nakar je prišel na vrsto tehnično in fizično manj naporen del po lepi makadamsko-gorski cesti do Poklona, ki leži na višini približno 900 m.n.m. (prelaz iz Kvarnerja v notranjost Istre in obratno - to je stara cesta, dokler niso zgradili predora pod Učko). Potem še vzpon na vrh Učke (z imenom Vojak - 1401 m.n.m.). Od tu se odprejo imenitni razgledi na vse stani - do morja vsenaokrog in do Slovenije na severu. Potrebno je bilo opraviti še 20 kilometrski spust z Učke proti Matuljem, se povzpeti do Rupe, skočiti preko Ilirske Bistrice in Vremske doline do Divače in nazaj na Kras. Dan se je tako zaključil. Začel sem zgodaj zjutraj in se vrnil še pred nočjo, da sem se ognil nočni vožnji.

V tem delu sveta ne boste srečali prav veliko ljudi, mir je zares izjemen. A nekaj me je le zmotilo: toliko Slovencev dopustuje na Hrvaškem, Hrvatom pa se ne ljubi napisati turističnih znamenitosti v slovenščini (čeprav znajo napisati to v angleščini, nemščini in angleščini - hrvaški kompleks do Slovencev pač).

Iz Divače proti Kačičam

Cesta Petrinje - Podgorje

Iz Petrinj v Podgorje (zadaj Slavnik)

Čičarija (cesta Jelovice - Vodice)

Čičarija (cesta Rašpor - Račja Vas; zadaj se vidi sedlo, kamor gre pot v višja nadstropja Čičarije)

Vzpon iz Račje Vasi v Veprinac ali v višje predele Čičarije

Čičarija (cesta Račja Vas - Veprinac)

Čičarija (iz Račje Vasi proti Veprincu)

Še malo Čičarije (cesta Račja Vas - Veprinac)

Proga št. 6 po Parku Učka (Čičarija; vzpon od križišča s cesto Račja Vas-Veprinac proti Bončićevi hiši)

Mimo Bončićeve hiše (Bončića kuća) proti sedlu med Velikim in Malim Planikom

Spust s sedla med Velikim in Malim Planikom proti Senožetim (proga št. 6)

Pogled proti vrhu Učke (Vojak se imenuje) s prog št. 6 in 7

Vzpon na vrh Učke (levo otok Cres)

Pogled z vrha Učke (s stolpa na Vojaku proti otoku Cresu)

Spust z Učke (desno Reka)

Proti večeru proti Krasu (Vremska dolina, cesta Ribnica - Vremski Britof ob reki Reki)

3.) Slovenska Istra: Kras ima vonj po borih, hrastih in akacijah, ki se meša z rahlim vonjem rdeče zemlje in morja (izraziteje, kadar piha jugozahodni veter). Slovenska Istra ima vonj po morju, figah, oljkah in nekoliko po flišu. Sredozemlje se gleda, se posluša in se vonja ter se odlično je in pije. Za kolesarja je to raj na zemlji. Ceste gredo gor, dol, levo in desno. Okolica je enkrat vsa zelena, drugič modro morje buta ob obalo, tretjič vas siva burja skoraj vrže s kolesa, četrtič vas rumeno sonce žge - kolesar pa samo gleda, uživa in se čudi.
Veliko let že kolesarim po teh južnoprimorskih krajih, a znova in znova sem presenečen nad lepotami. Neštetokrat se naježim od zadovoljstva in užitka - v prsih me stisne od ponosa, kajti to je Slovenija.

Začel sem na Krasu in se preko Kozine in Črnega Kala spustil v dolino reke Rižane. Nadaljeval proti Gračišču in tu zavil desno proti "Istrskim grebenom". Pot me je vodila preko Svetega Antona, preko Marezig, preko Pomjana in Šmarij do vasi Grintovec. Tu sem se spustil do ceste Koper - Dragonja in nadaljeval z vzponom do Kort. Od tu naprej sem kolesaril do Šareda. Razgledi s tega dela poti so impresivni. Nakar sem se zapeljal navzdol do Izole, šel čez Koper do Dekanov in kmalu zatem že grizel v Črnokalski klanec.

Opazovanja in zanimivosti:
- malo so me presenetile ponekod slabe ceste v Istri (primer: z Grintovca do ceste Koper-Dragonja);
- lepo so me presenetile nekatere kolesarske steze (skozi Koper - čeprav so tudi te na nekaterih mestih nelogične in netekoče; ter kolesarska steza iz Bertokov proti Dekanom: imenovana Porečanka (D-8), ki jo bom tudi samo tako imenoval; ne vem zakaj bi jo imenovali z italijanskim imenom!?);
- lepi razgledi, razgibana cesta z veliko vzponi (tudi čez 15%), hitri in strmi spusti;
- in nenazadnje: za tiste, ki so vas strašili - klanec skozi Črni Kal ni noben bavbav (ne dolg in ne strm!).